Zgodovina slovenskega filma

Karol Grossmann v Ljutomeru leta 1905 posname filma Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru, leto pozneje pa še Na domačem vrtu. Prve ohranjene filmske posnetke slovenskega avtorja leta 1951 odkrije filmski zgodovinar France Brenk.

V Ljubljani začne delovati Kinematograf Edison, prvi stalni kino na Slovenskem. Odprtje stalnega prostora za filmske projekcije pomeni pomemben korak od gostujočih predstav k redni kinematografski dejavnosti.

Veličan Bešter ustanovi podjetje Slovenija film, prvo slovensko filmsko tovarno.

Film Veličana Beštra je prvi ohranjeni slovenski tonirani film, prvi slovenski športni film in prvi slovenski film, o katerem je bila objavljena filmska kritika.

Metod Badjura ustanovi Sava film, eno prvih trajnejših slovenskih filmskih podjetij. Pomembno vlogo pri njegovem delovanju ima tudi montažerka in filmska ustvarjalka Milka Badjura.

Marjan Foerster se po filmskem izobraževanju v Berlinu uveljavi kot prvi poklicno izobraženi slovenski filmski ustvarjalec. Deluje kot režiser, snemalec, montažer in filmski pedagog. Posname prvo slovensko reklamo Jugoslovanska knjigarna (1940) in prvi slovenski umetniški film O Vrba (1945).

Premierno je prikazan nemi igrano-dokumentarni film V kraljestvu Zlatoroga režiserja Janka Ravnika. Film, ki je nastal v sodelovanju s planinsko organizacijo Skala, velja za prvi slovenski celovečerni film. Le leto pozneje Ferdo Delak posname Triglavske strmine, drugi slovenski celovečerni nemi film. Film nastane v produkciji Sava filma in nadaljuje zgodnjo povezanost slovenskega filma z gorami in planinsko kulturo.

Milan Kham ustanovi Emona film, dotlej tehnično in organizacijsko najbolj razvito filmsko podjetje na Slovenskem. Po drugi svetovni vojni je podjetje nacionalizirano.

Med drugo svetovno vojno nastajajo dokumentarni posnetki partizanskega gibanja, življenja na osvobojenem ozemlju ter političnih in vojaških dogodkov. Med snemalci je bil tudi slikar, grafik in filmski ustvarjalec Božidar Jakac. Ti zapisi predstavljajo pomemben del slovenskega filmskega in zgodovinskega spomina.

Po drugi svetovni vojni je v Beogradu ustanovljeno Državno filmsko podjetje s podružnicami v posameznih jugoslovanskih republikah.

Ustanovljena je Akademija za igralsko umetnost, ki svoj študijski program v naslednjih letih postopoma razširi tudi na radio in film. Leta 1963 se preimenuje v Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo.

Z reorganizacijo slovenske podružnice Državnega filmskega podjetja sta ustanovljena produkcijsko podjetje Triglav film in distribucijsko podjetje Vesna film. Triglav film postane nosilec slovenske profesionalne filmske produkcije, Vesna film pa skrbi za distribucijo in prikazovanje filmov.

Začnejo izhajati Filmski obzorniki, redni filmski pregledi aktualnih političnih, gospodarskih in družbenih dogodkov. V kinematografih jih predvajajo pred glavnim filmom, pozneje postanejo pomemben predhodnik televizijskega informativnega programa.

France Štiglic posname Na svoji zemlji, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film. Leta 1949 je film uvrščen v tekmovalni program festivala v Cannesu in tako postane prvi veliki mednarodni nastop slovenskega filma.

Jože Gale posname Kekca, prvi slovenski mladinski celovečerni film. Leta 1952 film na festivalu v Benetkah prejme zlatega leva v kategoriji mladinskih filmov. Doživi tudi izjemno široko mednarodno distribucijo, posebej velik uspeh pa je doseže na Kitajskem, kjer ga od leta 1957 več let predvajajo v številnih mestih in provincah.

Tehnična baza Triglav filma ustanovi Filmservis, ki zagotavlja snemalne studie, opremo in tehnične storitve. Istega leta slovenski filmski ustvarjalci ustanovijo Viba film, ki se razvije v osrednje slovensko produkcijsko podjetje.

Dolina miru Franceta Štiglica je uvrščena v glavni tekmovalni program festivala v Cannesu. John Kitzmiller za vlogo ameriškega pilota prejme nagrado za najboljšega igralca.

Televizija Ljubljana začne redno oddajati. Televizija postopoma postane pomemben producent igranih, dokumentarnih in drugih avdiovizualnih del ter razširi prostor slovenskega avdiovizualnega ustvarjanja.

Akademija dobi ime Akademija za gledališče, radio, film in televizijo – AGRFT. Filmsko izobraževanje in produkcija študijskih filmov postaneta pomembna temelja razvoja novih generacij slovenskih režiserjev.

Po stečaju Triglav filma leta 1966 Viba film prevzame njegove ateljeje, prostore in laboratorij. Leta 1975 se Triglav film formalno združi z Viba filmom, ki do leta 1991 ostane vodilni slovenski filmski producent.

Pri takratnem Arhivu Slovenije je ustanovljen Slovenski filmski arhiv, namenjen zbiranju, varovanju in ohranjanju slovenskega filmskega arhivskega gradiva.

Filmi Boštjana Hladnika, Matjaža Klopčiča, Karpa Godine, Jožeta Pogačnika in drugih ustvarjalcev razvijajo izrazito avtorsko, družbenokritično in formalno drzno kinematografijo.

Filmi, kot so Sreča na vrvici, Poletje v školjki in drugi postanejo pomemben del slovenske popularne kulture in oblikujejo generacije domačega občinstva. Mladinski film ostane paradni konj domače kino distribucije vse do danes.

Ob institucionalni filmski in televizijski produkciji se razvije neodvisna video scena, tesno povezana z alternativno kulturo, performansom, glasbo, vizualno umetnostjo in novimi družbenimi gibanji. Produkcija skupin in prizorišč, kot so ŠKUC-Forum, FV Video ter pozneje različni neodvisni avtorji in producenti, razširi slovensko avdiovizualno ustvarjalnost onkraj klasičnega filma in televizije.

Babica gre na jug režiserja Vincija Voguea Anžlovarja je prvi slovenski celovečerni film, posnet po osamosvojitvi Slovenije. Cestna komedija zaznamuje začetek novega obdobja slovenske kinematografije in postane eden najbolj prepoznavnih slovenskih filmov devetdesetih let.

Ustanovljen je Filmski sklad Republike Slovenije, ki prevzame načrtovanje in sofinanciranje nacionalnega filmskega programa. Produkcija se postopoma prenese na neodvisne producente.

Ustanovljena je Slovenska kinoteka, nacionalna ustanova za prikazovanje, proučevanje in predstavljanje filmske dediščine ter razvoj filmske kulture. Njene korenine segajo v leto 1963, ko je v Ljubljani začela delovati Dvorana Jugoslovanske kinoteke.

Prvenec Igorja Šterka Ekspres, ekspres zaznamuje vzpon prve generacije slovenskih filmskih ustvarjalcev po osamosvojitvi in začetek novega obdobja nacionalne kinematografije.

Prvenec Jana Cvitkoviča Kruh in mleko na Beneškem filmskem festivalu prejme nagrado Lev prihodnosti za najboljši prvenec.

Slovenska manjšinska koprodukcija Nikogaršnja zemlja režiserja Danisa Tanovića leta 2001 v Cannesu prejme nagrado za najboljši scenarij, nato pa še zlati globus in leta 2002 oskarja za najboljši tujejezični film. Slovenska koproducenta sta Studio Maj in Casablanca. V glavnih in stranskih vlogah nastopajo tudi Branko Đurić, Tanja Ribič in Branko Završan, pri filmu pa so sodelovali še drugi slovenski filmski ustvarjalci.

Maja Weiss posname Varuha meje, prvi slovenski celovečerni kinematografski film, ki ga je režirala ženska. Film pomeni pomemben mejnik v zgodovini slovenskih režiserk in obravnava vprašanja identitete, spolnosti, meja ter izključevanja.

Na lokaciji v ljubljanskih Stegnah so odprti novi prostori Filmskega studia Viba film. Studio zagotavlja snemalne prostore, filmsko opremo ter slikovno in zvočno postprodukcijo za nacionalni filmski program.

Film Rezervni deli Damjana Kozoleta je uvrščen v glavni tekmovalni program Berlinala. S tem se slovenski celovečerni film prvič po osamosvojitvi uvrsti v glavno konkurenco enega od treh največjih svetovnih festivalov.

Kratki film (A)torzija srbskega režiserja Stefana Arsenijevića, ki je nastal v slovenski produkciji, leta 2003 prejme zlatega medveda za najboljši kratki film na Berlinalu in evropsko filmsko nagrado za kratki film. Leta 2004 je nominiran še za oskarja za najboljši kratki igrani film.

Slovenski filmi se vse pogosteje uvrščajo v programe festivalov v Cannesu, Berlinu, Benetkah, Locarnu, Karlovih Varih, Rotterdamu in drugod. Posebej močno se razvijejo avtorski dokumentarni, animirani in kratki film.

Kot pravni naslednik Filmskega sklada začne delovati Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije. Center podpira razvoj, produkcijo, distribucijo in promocijo slovenskega filma, filmsko kulturo ter mednarodno sodelovanje.

Animirano-dokumentarni kratki film Babičino seksualno življenje Urške Djukić prejme evropsko filmsko nagrado za najboljši kratki film. Leta 2023 prejme še cezarja za najboljši kratki animirani film in tako postane prvi slovenski film, nagrajen s francosko nacionalno filmsko nagrado.

Slovenski računalniški znanstvenik Jernej Barbič skupaj s sodelavci prejme nagrado Ameriške filmske akademije za tehnične dosežke za razvoj sistema Ziva VFX.