Na beneškem Lidu je v okviru 83. beneškega filmskega festivala potekalo srečanje z naslovom »Spoznajte Slovenijo: priložnosti in spodbude za koprodukcije«.
Na srečanje so bili vabljeni producenti iz obeh držav, ki v zadnjih letih redno sodelujejo, kot tudi tisti, ki naj bi možnosti sodelovanja šele spoznali.
Prisotne je pozdravil Roberto Stabile, vodja mednarodnega oddelka pri Cinecitta, sledila je nagovor državne podsekretarke za kulturo Lucie Borgonzoni:
»Samo v letu 2025 smo s Slovenijo zaključili šest koprodukcij. Zdaj čakamo na podpis novega dvostranskega sporazuma, ki bo nadomestil tistega iz leta 1968; slednji je sicer formalno še vedno v veljavi, a je zastarel. S Slovenijo nas veže trdno prijateljstvo in upamo, da bo to le prvi v nizu sporazumov v balkanski regiji.«
Tem besedam se je pridružila tudi Uršula Menih Dokl, državna sekretarka na slovenskem Ministrstvu za kulturo, ki je poudarila, da »se je to sodelovanje v zadnjih letih vztrajno in impresivno okrepilo, kar odraža umetniško moč in strokovnost filmskih ustvarjalcev ter producentov iz obeh držav.«
Kot primer dobre prakse je bil na srečanju predstavljen film Odrešitev za začetnike (2024) pri čemer je režiserka, scenaristka in producentka Sonja Prosenc orisala pot nastajanja filma. »Vsi moji filmi so bili na različne načine povezani z Italijo. Vsakega od svojih filmov sem posnela na tem obmejnem območju. Obožujem to pokrajino in vzdušje. Preko svojih celovečernih filmov sem na italijanski strani našla tudi ljudi, s katerimi želim še naprej ustvarjati filme,« je dejala. »Večji del filma Odrešitev za začetnike je bil posnet v Furlaniji - Julijski krajini. Film je prejel podporo tako regionalnih skladov kot italijanskega Ministrstva za kulturo. Uspelo nam je ustvariti evropsko koprodukcijo, v katero je bilo vključenih pet držav.« Po besedah režiserke ta dosežek izhaja predvsem iz njenega pristopa: »Ključno je, kako in kdaj se ljudje vključijo v projekt. Po mojih izkušnjah so na prvem mestu ljudje, šele nato sledi finančna struktura. Ta pristop se je doslej obnesel.«
Sledila je razprava na kateri so sodelovali Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Miha Černec, producent pri produkcijski hiši Staragara; Fabiana Balsamo, producentka pri Incipit Filmu; ter Marco Valerio Fusco, prodajni agent in producent pri Intramovies.
Bučarjeva je izpostavila dva glavna mehanizma, s katerima agencija podpira tuje produkcije – razpis za manjšinske koprodukcije in sistem 25-odstotnega povračila dela sredstev (t. i. »cash rebate«) za snemanje v Sloveniji, ki deluje od leta 2017. Izpostavila pa je tudi programa Re-act, ki že več kot desetletje poteka v sodelovanju z deželo Furlanija - Julijska krajina v sklopu strokovnega programa (WEMW) tržaškega filmskega festivala: »Trdno verjamem, da je to ena od stvari, ki nas je najbolj zbližala z Italijo.«
Po podatkih Slovenskega filmskega centra je Italija v zadnjem desetletju postala druga najpomembnejša koprodukcijska partnerica Slovenije glede na število skupnih projektov; v obdobju zadnjih dvajsetih let jih je bilo realiziranih približno 45.
Fabiana Balsamo , ki ima od leta 2013 produkcijsko podjetje s sedežem v Vidmu, je sodelovalo pri približno dvajsetih projektih, vključno z dokumentarnimi, igranimi in kratkimi filmi. To sodelovanje je opisala kot skoraj neizogibno: »Živimo v sosednjih državah, zato gre za nekakšno naravno koprodukcijo. Večina naših projektov pripoveduje zgodbe, ki so vpete v lokalno okolje – natančneje v obmejno območje,« pri čemer sodelujejo mešane ekipe in slovensko govoreča skupnost, ki je v Italiji priznana kot jezikovna manjšina.
Miha Černec je opisal sodelovanje z Italijo, ki se je začelo pred trinajstimi leti v Benetkah s filmom Zoran, moj nečak idiot režiserja Mattea Oleotta. To partnerstvo se je nadaljevalo s približno dvema koprodukcijama letno in se razširilo tudi na serije. Ob tej priložnosti je povedal:« Kot producent že skoraj dve desetletji sodelujem z italijanskimi partnerji in iz prve roke vem, koliko ustvarjalnega potenciala prinaša povezovanje slovenskega in italijanskega filmskega prostora. Zato novi bilateralni sporazum iskreno pozdravljam in upam, da bo podpisan čim prej – ne le kot pomemben produkcijski okvir, ampak predvsem kot nova spodbuda za filme, avtorje in ekipe, ki že danes povezujejo oba kulturna prostora. Veselim se, da bomo to dolgoletno sodelovanje v prihodnje lahko še poglabljali in skupaj ustvarjali nove zgodbe, ki presegajo meje.«
