Največji črnogorski filmski festival, ki poteka že več kot trideset let, se je zaključil včeraj zvečer s podelitvijo nagrad. Član petčlanske strokovne žirije je bil tudi slovenski igralec Sebastian Cavazza.
Nagrado zlata mimoza za najboljši scenarij je prejel režiser Miha Hočevar za film Skriti ljudje. Nagrado si deli s koscenaristom filma, žal pokojnim Srđanom Koljevičem, pa tudi z Vladimirjem Arsenijevićem, ki je napisal scenarij za film 3 tedne kasneje.
V obrazložitvi je žirija napisala, »da so Skriti ljudje nežna komedija o empatiji, vrednotah in preseganju razlik. Liki so prikazani občuteno, odnosi med njimi so grajeni na lepo osmišljen način«.
V filmu spremljamo Gutija in Siga, ki se pretepena, zmačkana in v lisicah skupaj prebudita na rečnem bregu blizu Ljubljane. Sig, očitno turist, trpi za izgubo spomina in se ne more spomniti, od kod prihaja. Odpravita se na pot, da bi našla Sigov potni list in identiteto, medtem pa delata tudi na Gutijevem sanjskem projektu: rečnem splavu, da bi se ta lahko znova postavil na noge.
Guti je slovenski igralec Blaž Šef, Sig pa islandski zvezdnik Ólafur Darri Ólafsson, v filmu nastapajo tudi Luka Marčetić, Barbara Ribnikar, Ana Urbanc, Janez Hočevar, Igor Samobor in drugi. Producent filma je Vertigo.
Film si bodo slovenski gledalci lahko ogledali v kinematografih od 8. oktobra.
Nagrade pa so prejeli tudi drugi slovenski filmi. Koprodukcijski film »17« režiserke Kosare Mitić, ki je nastal v produkciji December, si s filmom Oče naš režiserja Gorana Stankovića deli zlato mimozo za najboljšo režijo.
Posebno priznanje je prejel film „Skejtanje ni za punce“ režiserke Dine Dume, ki je nastal v produkciji Vertigo, »zaradi močnega sporočila o spolni enakopravnosti in vključenosti«.
Posebna nagrada za vizualno identiteto in introspektivno pripovedovanje je bila podeljena študentki AGRFT iz Ljubljana, Emi Paš za film „Vse kar sem kadarkoli želela slišati“. Žirija je zapisala naslednjo obrazložitev: »Ema Paš v filmu gradi intimno, poetično iskanje lastnega »jaza«, v katerem resničnost in domišljija ne ostajata ločeni, temveč se neopazno prepletata. Z uporabo kolažne pripovedne strukture avtorica ustvarja svet, ki hkrati pripada tako notranji kot javni sferi – svet, v katerem introspekcija postane dejanje upora, domišljija pa sredstvo za odkrivanje samega sebe. Film odlikujeta natančen občutek za ritem in sposobnost povezovanja drobcev vsakdanjega življenja v skladno poetično celoto.«
Vsi nagrajeni slovenski filmi so nastali s podporo Slovenskega filmskega centra.
Veliki zmagovalec festivala pa je bil film Oče naš režiserja Gorana Stankovića, ki je prejel veliko zlato mimozo za najboljši film, kot tudi nagrado za najboljšo režijo, najboljšo moško vlogo in nagrado filmske kritike.
