Letošnji 32. festival v Sarajevu bo potekal od 14. do 21. avgusta, skupno pa bo v različnih programskih sklopih na ogled 15 filmov in ena serija s slovensko udeležbo, kar je do sedaj najštevilčnejša udeležba slovenskih filmskih ustvarjalcev na tem festivalu. V bitko za srce Sarajeva se bo podalo 51 filmov.
Elma Tataragić, selektorica tekmovalnega programa celovečernih igranih filmov, je za program izbrala devet filmov. Po njenih besedah omenjenih devet filmov ponuja »bogato panoramo sodobne regionalne kinematografije, ki sega od intimnih družinskih dram in zgodb o odraščanju do socialnega realizma ter formalno drznih avtorskih del«. Kot je še dodala, »dejstvo, da se pod šest od devetih filmov podpisujejo režiserke, ne priča le o umetniški raznolikosti letošnjega programa, temveč tudi o vse močnejšem in raznolikem avtorskem glasu, ki oblikuje prihodnost regionalne kinematografije.«
Svetovno premiero bo v Sarajevu 16. avgusta ob 19:00 v Narodnem gledališču doživel nov celovečerni film scenaristke in režiserke Urše Menart Vse, kar je narobe s tabo. Po prvencu Ne bom več luzerka se avtorica vrača z intimno dramo o prijateljstvu, čustveni odtujenosti in hrepenenju po bližini v času, ko smo na videz nenehno povezani. Maruša se po smrti matere, za katero je skrbela, počuti izgubljeno. Na spletu se poveže z Aljo, medicinsko sestro, ki živi v majhnem obalnem mestu v Nemčiji in s katero si delita smisel za humor in marsikatero težavo. Toda srečanje v živo kmalu postavi njuno prijateljstvo na preizkušnjo.
»Vesela sem, da lahko Vse, kar je narobe s tabo končno pokažemo občinstvu in da se bo to zgodilo prav na sarajevskem festivalu, ki je film podprl že med njegovim nastajanjem,« pravi Urša Menart. »Film je drama o prijateljstvu, čustveni odtujenosti in iskanju pripadnosti. Prepleta intimnost, humor ter ranljivost človeških odnosov v sodobnem svetu, kjer smo ljudje vse bolj osamljeni,« še dodaja Menartova.
V glavnih vlogah nastopata Anuša Kodelja in Klara Kuk, ob njiju pa Matija Vastl, Kaja Ocvirk, Mojca Fatur, Ivana Percan Kodarin in Marjuta Slamič. Direktor fotografije je Roy van Egmond, scenograf Marco Juratovec, glasba Simon Penšek, Alenja Pivko Kneževič, montažer Lukas Miheljak, zvok Julij Zornik, Ognjen Popić, kostumografija Kristina Savić.
Film je nastal v produkciji Vertigo Ljubljana ter koprodukciji Chromosom Filma, RTV Slovenija, Living Pictures in Tidewater Pictures. Producenta sta Katja Lenarčič in Danijel Hočevar. Podprli so ga Slovenski filmski center, Filmski studio Viba film, Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, Ustvarjalna Evropa MEDIA ter drugi domači in mednarodni partnerji.
V tekmovalni program igranih celovečernih filmov so se uvrstile še 4 slovenske manjšinske koprodukcije : »17« makedonske režiserske Kosare Mitić, Male stvari režiserja Zvonimirja Jurića, Skejtanje ni za punce makedonske režiserke Dine Dume ter Sramota in denar režiserja Visarja Morine.
Severnomakedonski-srbsko- slovenski igrani film »17« pripoveduje o sedemnajstletni Sari, ki ima na šolskem izletu skrivnost. Ko izlet uide izpod nadzora in Sara postane priča spolnemu napadu na sošolko, se med dekletoma splete globoka vez, ki ju bo zaznamovala za vse življenje.
Scenarij sta napisala režiserka in Ognjen Sviličić. Glavni producent je makedonski Black Cat Production, slovenska koproducenta sta Vlado Bulajić in Lija Pogačnik iz produkcijske hiše December. Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, Filmske agencije Severne Makedonije in Filmskega centra Srbije. Film je imel svetovno premiero na zadnjem Berlinalu, v Sarajevu bo to regionalna premiera.
Male stvari režiserja Zvonimirja Jurića je imel svetovno premiero na letošnjem festivalu v Pulju. Film je hrvaško-slovensko-srbska koprodukcija, slovenski koproducent je produkcijska hiša Forum Ljubljana, zanjo Eva Rohrman. Scenarij za film sta napisala režiser in Jurica Pavičić. Nekega zimskega vikenda se družina zbere na odročnem otoku, da bi prodala zemljo – med vsemi družinskimi člani je Anica edina, ki je odločena obvarovati njihov krhki svet pred propadom.
Glavni producent je hrvaška Kinorama, koproducent je še produkcijska hiša Atalanta iz Srbije. Film so sofinancirali Hrvaški avdiovizualni center, Slovenski filmski center, Ministrstvo za kulturo Republike Srbije, Filmski center Srbija, Viba Film, Sklad Kreativna Evropa MEDIA in Javna televizija hrvaške (HRT).
Evropsko premiero bo doživel film Skejtanje ni za punce makedonske režiserke Dine Dume. Zgodba spremlja enajstletno Adelo iz romskega naselja blizu Skopja, ki skuša s svojo strastjo do skejtanja preprečiti dogovorjeno poroko starejše sestre. Film, ki se občutljive teme loteva iz perspektive deklet in njihove skupnosti, je bil po svetovni premieri na festivalu Tribeca nagrajen z nagrado Nora Ephron.
Slovenski koproducent filma je Vertigo Ljubljana s producentom Danijelom Hočevarjem, pri filmu pa je sodelovala tudi RTV Slovenija. Nastal je s podporo Slovenskega filmskega centra, v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film ter ob podpori drugih mednarodnih partnerjev in filmskih skladov. Film je koprodukcija Severne Makedonije, Belgije, Slovenije in Hrvaške.
Regionalno premiero bo doživel tudi film Sramota in denar režiserja Visarja Morine, prejemnik velike nagrade žirije na letošnjem festivalu Sundance. Po izgubi vira preživetja se kosovska družina iz vasi preseli v Prištino, kjer se iskanje dela in strehe nad glavo spremeni v boj za integriteto in občutek lastne vrednosti v družbi, v kateri se zdi denar edina stalnica.
Tudi pri tej slovenski manjšinski koprodukciji kot slovenski partner sodeluje Vertigo Ljubljana s producentom Danijelom Hočevarjem. Film je nastal s podporo Slovenskega filmskega centra, v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film ter ob podpori drugih mednarodnih partnerjev in filmskih skladov in je koprodukcija šestih držav: Nemčije, Slovenije, Kosova, Albanije, Severne Makedonije in Belgije.
V dokumentarnem tekmovalnem programu sta dva slovenska filma
V to kategorijo je selektorica Rada Šešić izmed 305 prijavljenih filmov za program izbrala 22.
»Letošnji izbor odraža impresivno vitalnost in izjemno ustvarjalno vizijo dokumentarne produkcije v regiji. Izbrani filmi so v svojem izrazu intimni, hkrati pa nedvomno politični. Pričajo o vztrajnosti posameznikov in skupnosti, ki se ne pustijo utišati ter se upirajo utrjenim sistemom moči. Več kot polovico izbranih filmov so režirale in producirale ženske, kar odraža pomemben premik v perspektivah ter odpira ustvarjalne prostore, ki so bili dolgo časa pretežno v domeni moških.
Filmski ustvarjalci in ustvarjalke se suvereno poigravajo z različnimi filmskimi žanri, prehajajo med dokumentarnim in igranim filmom ter prepletajo animacijo, arhivsko gradivo in poetične filmske prijeme. Svoje filmske izraze oblikujejo z izvirnostjo, čustveno močjo in pogosto tudi s kančkom humorja. Ti filmi skupaj ponujajo relevantne, aktualne in globoko človeške perspektive na svet, v katerem živimo,« je o letošnjem izboru povedala selektorica.
Mednarodno premiero bo v tekmovalnem programu dokumentarnih filmov bo v ponedeljek, 17.8. ob 19:00 v Cineplex 1 doživel Ko pridem ven Metoda Pevca. Dokumentarec, ki je na 28. Festivalu slovenskega filma prejel nagrado občinstva, je leto in pol nastajal v zaporu na Dobu. Tam so obsojenci za najtežja kazniva dejanja skozi psihodramo prehodili pot od otroštva do negotove prihodnosti po prestani kazni.
Film ne išče preprostega odgovora na vprašanje, kako nastane kriminalna identiteta, temveč pod plastmi krivde, dediščine nasilja in odgovornosti odkriva potrebo po ustvarjalnosti, bližini in smislu. »Vse bolj se mi zdi, da je najboljše izhodišče za dokumentarni film tam, kjer nečesa ne razumem, ampak me to hkrati neustavljivo privlači,« pravi Pevec, ki je film posnel v sodelovanju s psihiatrom Vladimirjem Miloševićem. Film je nastal v produkciji Vertigo Ljubljana ter koprodukciji RTV Slovenija, v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film in ob finančni podpori Slovenskega filmskega centra.
Drugi fim je slovenska manjšinska koprodukcija Planina režiserjev Biljane Tutorov in Petra Glomazića, ki je na letošnjem festivalu v Sudancu prejel veliko nagrado žirije v kategoriji svetovnih dokumentarnih filmov. Na odročnih višavah Sinjajevine, največjem pašniškem območju na Balkanu v Črni gori, mati in hči ponosno branita svojo planino in nomadsko pastirsko tradicijo pred vzpostavitvijo vojaškega poligona Nata. Povezuje ju posebna ljubezen, pa tudi grenki spomini. Film je koprodukcija štirih držav in sicer Srbije, Francije, Črne gore in Slovenije. Slovenski koproducent je produkcijska hiša Cvinger Film in zanjo Rok Biček, film pa je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra in RTV Slovenija.
Dva večinska in en manjšinski film v programu Open Air Premiere
Na festivalu bo v nedeljo, 16. avgusta ob 20:45 v programu Open air premiere v Uniqa Open Air kino Stari Grad doživel svetovno premiero Izgubljeni sin scenarista in režiserja Darka Štanteta.
Ko kriminalist po dolgih letih znova sreča svojega odtujenega brata, se sproži veriga dogodkov, ki njuna življenja postavi na glavo. Medtem ko si prizadeva pomagati bratu, posledice njegovih dejanj odmevajo in pretresajo njuno življenje do temeljev. Ob svetovni premieri je režiser Darko Štante povedal:
“S filmom želim na realističen način prikazati dinamiko odnosov med posamezniki v različnih življenjskih obdobjih, ki so odraščali v družinah, kjer so bili žrtve raznih oblik nasilja. Sprašujem se, ali je možno prekiniti krog nasilja, ki se pogosto prenaša iz generacije v generacijo, in kaj se zgodi v trenutku, ko žrtev sama postane nasilnež. Navkljub težki zgodbi, ki jo obravnavam, stremim k temu, da bi ustvaril film, ki bi komuniciral s čim širšim občinstvom in omogočil prostor za diskurz o obravnavani temi. Zato me še posebej veseli, da bo prva projekcija filma pred številnim občinstvom na Open Air projekciji v Sarajevu."
V filmu igrajo Jure Henigman, Nejc Cijan Garlatti, Lara Vouk, Tamara Avguštin, Nika Rozman, Svit Šturbej, Liam Benjamin Štante, Goran Bogdan in Igor Samobor. Producenta filma sta Miha Černec in Nina Robnik iz produkcijske hiše Staragara. Direktor fotografije je Peter Zeitlinger, scenograf Miha Knific, kostumografinja Nikolina Kostanjšek, oblikovalka maske Matea Katunar montažerja Yorgos Mavropsaridis in Sara Gjergek, glasba Toni Kitanovski, zvok Igor Popovski.
Koproducenti filma so Graal iz Grčije, Propeler Film iz Hrvaške, Staragara I.T. iz Italije in Kaval Film iz Severne Makedonije. Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, RTV Slovenija, Avdio-vizualnega sklada Furlanije - Julijske krajine, Grškega filmskega centra, ERT, Hrvaškega avdiovizualnega centra in Filmske agencije Severne Makedonije. Štantetov prvenec Posledice (2018) je doživel svetovno premiero na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu. Film je nato prejel številne nagrade ter si zagotovil distribucijo po vsem svetu.
V Open air premiere bo v torek, 18.8. ob 20:45 v Uniqa Open Air kino Stari Grad na ogled tudi film Skriti ljudje režiserja Mihe Hočevarja, ki je topla pripoved o ljudeh, ki jih svet pogosto spregleda. O dveh moških, ki sta vsak na svojem koncu obstala na življenjski točki, ko ni več jasno, kako naprej. O prijateljstvu, ki vznikne tam, kjer ga nihče ne pričakuje, in o tem, kako lahko naključno srečanje življenje obrne v svetlejšo smer. V središču zgodbe sta Guti, ločenec, ki ga igra Blaž Šef, in Sig, skrivnostni tujec brez spomina, ki ga je upodobil mednarodno uveljavljeni islandski igralec Ólafur Darri Ólafsson ter za vlogo prejel vesno za najboljšo glavno moško vlogo.
Scenarij sta napisala Srđan Koljević in Miha Hočevar. Film je nastal v produkciji Vertigo Ljubljana, Backroom Production in RTV Slovenija, ter v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film in Ursus Parvus ter s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, Filmskega centra Srbije, Ministrstva za kulturo Republike Srbije, programa Ustvarjalna Evropa – MEDIA in sklada RE-ACT.
V taisti program se je uvrstil Virus patološke dobrote režiserja Predraga Ličine, pri katerem je slovenski koproducent Aleš Pavlin iz produkcijske hiše Portobisso.
Nekega zasneženega večera leta 1983 se v zagrebškem stanovanju Zorke Vasiljević pojavi skrivnostni neznanec, ki trdi, da je s časovnim strojem pripotoval iz prihodnosti. Ko začne natančno napovedovati dogodke, ki se odvijajo pred njenimi očmi, in razkrivati skrivnosti prihodnosti, se Zorka znajde pred nemogočo odločitvijo: ali verjeti neznancu ali ga imeti za prevaranta. Kaj pa, če je usoda človeštva res odvisna od njene izbire?
V filmu igrajo: Hristina Popović, Nikola Đuričko, Gordan Kičić, Tihana Lazović- Trifunović, Goran Bogdan in Rade Šerbedžija.
Glavni producent je Stiglitz Productions iz Srbije, koproducenti filma so še Terminal 3 iz Hrvaške, Digital Goblen iz Bosne in Hercegovine. Film je nastal s finančno podporo Filmskega centra Srbije in Hrvaškega avdiovizualnega centra.
V kratkem igranem tekmovalnem programu prav tako dva slovenska filma
V kategorijo kratkih igranih filmov sta se uvrstila filma Kozmonavti režiserja Lea Černica ter slovenska manjšinska koprodukcija Nihče ni nič rekel srbske režiserke Tamare Todorović.
Večkrat nagrajeni kratki igrani film Kozmonavti bo na sporedu v torek, 18.8. ob 12:30 v Narodnem gledališču.
Na intergalaktičnem križarjenju za samske osamljene duše hrepenijo po poljubih in dotikih, v iskanju kančka ljubezni sredi vesolja. Leo Černic je tudi scenarist, glavni animator filma, zanj pa je ustvaril tudi likovno podobo. Producentka filma je Tina Smrekar iz produkcijske hiše Finta Film. Koproducenta filma sta Jožko Rutar in David Cej iz produkcijske hiše Staragara.IT (Italija) in RTV Slovenija. Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, MIC - Generalnega direktorata za film in avdiovizualno produkcijo, Avdio-vizualnega regijskega sklada Furlanije-Julijske krajine, Ustvarjalne Evrope MEDIA in Re-Act. Svetovna premiera filma je bila na 76. Berlinalu, od koder so se Kozmonavti vrnili z eno izmed štirih nagrad, ki jih uradna žirija podeljuje filmom v tekmovalnem programu.
Slovenska manjšinska koprodukcija Nihče ni nič rekel srbske režiserke Tamare Todorović se je letos uvrstila tudi v tekmovalni program kratkometražnih filmov v Cannesu.
Katarinin vsakdanjik prekine klic, ki jo prisili, da se sooči s posledicami na videz nedolžne igre, v katero je bila vpletena njena hči.
Kratki film je nastal kot srbsko-francosko-slovensko-hrvaška koprodukcija. Slovenska koproducentka je Katja Lenarčič iz produkcijske hiše Manjana. Glavni producent je produkcijska hiša Naked iz Srbije, med koproducenti so še Bocalupo iz Francije ter Dinaridi iz Hrvaške. Nihče ni nič rekel je nastal s finančno podporo Ministrstva za kulturo Republike Srbije, Filmskega centra Srbije, Nacionalnega centra za film in gibljive slike (CNC, Francija), ARTE Francija, Slovenskega filmskega centra, Filmskega studia Viba film, Hrvaškega avdiovizualnega centra, mesta Kragujevac ter podprograma MEDIA - programa Ustvarjalna Evropa.
Tudi Teen Arena s slovenskim filmom
V programu Teen Arena bo v sobota, 15.8. ob 17:00 v Gledališču mladih svetovna premiera Gajin svet - Sledi mi režiserja Petra Bratuše
Tretji del priljubljene družinske komedije o Gaji in njenem svetu, v katerem nikoli ni dolgčas. Gaja je še vedno simpatična in neustrašna, le da zdaj vstopa v srednjo šolo. Živi v sestavljeni družini, ki jo vedno podpira, njen najboljši prijatelj Matic pa odhaja na študij v Anglijo. Gaja spoznava nove prijatelje in doživi prvo ljubezen, vendar nič ni tako, kot se zdi. Ko ugrabijo njeno mamo, ki vodi Zdravnike brez meja na posebni odpravi na vojnem območju, mora Gaja pokazati vso iznajdljivost in pogum. Poda se na nevarno reševalno misijo, kjer mora združiti moči z nepričakovanim zaveznikom, kriminalcem Alexom.
Ob svetovni premieri filma je režiser Peter Bratuša povedal:
"Vedno se z veseljem vračam v Sarajevo. Tokrat še prav posebej, saj prihajamo s filmom Gajin svet - Sledi mi, ki zaokrožuje prvo slovensko filmsko trilogijo po 58 letih, ko so nastali filmi o legendarnem Kekcu. Predhodnika trilogije o Gaji (Gajin svet in Gajin svet - To je moj planet) sta bila v Sarajevu toplo sprejeta, tako pri gledalcih kot pri žiriji. Osrednje sporočilo tokratnega filma Gajin svet - Sledi mi se dotika konfliktov, tako manjših kot, žal, tistih najhujših, in njihovega reševanja. S pogumom, zaupanjem in predanostjo. Kot pravi Gaja: "Nihče ni tako slab, da v njem ne bi bilo tudi nekaj dobrega."
Režija Peter Bratuša, scenarij sta napisala Peter Bratuša in Špela Levičnik, Direktor fotografije Dominik Istenič, montažer Jan Lovše, scenograf Miha Ferkov, kostumografinja Monika Lorber.
V filmu igrajo Uma Štader, Sebastian Cavazza, Jurij Zrnec, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec, Iva Krajnc Bagola, Goran Navojec, Uroš Smolej, Miha Brajnik.
Film je nastal pod okriljem produkcijske hiše Felina Films, producenta filma sta Peter Bratuša in Miha Zore.
Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film.
Slovenska nadaljevanka Trezor se predstavi
Na festivalu se bo v sredo, 19.08. v Cineplexx 4 ob 21: 30 predstavila tudi serija Trezor, v produkciji RTV Slovenija in produkcijske hiše Antitalent. Scenarij so napisali Matevž Luzar, Stefan Bošković in Miha Hočevar. Režiser je Matevž Luzar, direktor fotografije Miloš Srdić, scenograf Miha Knific, kostumografka Nadja Bedjanič in oblikovalka maske Eva Uršič
V nadaljevanki Trezor spremljamo varnostnico Sonjo, ki je v času ropa dežurna v trezorju, in njeno zgodbo, ki pripoveduje o tem, kaj se lahko zgodi, če se mali človek znajde v kolesju mehanizmov politike in kapitala.
V glavnih vlogah bodo zaigrali Tina Vrbnjak, Petja Labović, Leon Lučev, Jana Zupančič, Nejc Cijan Garlatti in drugi.
Polnočna projekcija in študentski filmi
V program polnočnih projekcij se je uvrstila slovenska manjšinska koprodukcija Razpoka v ledu scenaristke in režiserke Maje Miloš.
To je sodobna pravljica, ki raziskuje integriteto in seksualnost žensk v naši surovi stvarnosti.
V glavnih vlogah: Jovana Stojiljković, Marko Grabež, Anđela Jovanović, Nataša Ninković, Ljubomir Bandović, Milica Tomašević, Nikolina Spasić, Barbara Nola
Slovenska koproducenta filma sta produkcijska hiša SPOK – za njo Jožko Rutar in Miha Černec ter Vertigo Ljubljana- za njo Danijel Hočevar.
V tekmovalni program študentskih kratkih filmov pa se je uvrstil kratki film Sosed slovenskega študenta režije Dana Grabnarja na Fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu. Kot je povedal za Delo: »To je veliko priznanje in upam, da tudi odskočna deska za nove priložnosti in nove filme. Sosed je za zdaj prvi igrani film v Srbiji, ki se ukvarja s protesti in policijskim nasiljem. Predvsem pa sem srečen, da smo ga sploh posneli. Kultura je v Srbiji popolnoma zadušena, FDU pa je nenehno tarča oblasti. Ker film policijo prikazuje v negativni, čeprav povsem realni luči, smo ves čas živeli v strahu, da bi se organi pregona vmešali v proces snemanja. Zelo realistični in na trenutke boleči prizori protestov s kordoni policistov so bili vsi igrani in ne dokumentarni, proračun za celoten film pa je znašal skromnih 500 evrov. Zelo sem ponosen na ekipo in hvaležen vsem, predvsem ljudem, ki sodelujejo pri organizaciji zborov krajanov, da so nastopili kot statisti v protestnih prizorih.«
Vsi filmi razen Virus patološke dobrote in Sosed so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.
Slovenski filmski projekti na Cinelinku
Slovenski filmski center sodeluje tudi v drugem pomembnem delu sarajevskega filmskega festivala, njegovem strokovnem delu – CineLink. V sklopu CineLinka, skupaj s sarajevskim festivalom, petič podeljuje nagrado Female Voices CineLink Award za projekt, ki v filmski in avdiovizualni prostor prinaša najmočnejši ženski pečat. Članica žirije je tudi direktorica Slovenskega filmskega centra, Nataša Bučar.
Med deset filmskih projektov v razvoju koprodukcijske tržnice se je uvrstil Prepovedani sadež scenaristke in režiserke Urške Djukić Lecamus pod okriljem produkcijske hiše Oink, zanjo producent Luka Peterca.
Med osem filmskih projektov v poprodukciji je bil letos izbran slovenski dokumentarni film O koncu sveta režiserja Jakoba Kreseta. Glavna producentka je Ivana Naceva iz produkcijske hiše Potem. Film je slovensko-nemško-italijansko -hrvaška koprodukcija in ima že tudi podporo Eurimagesa. Oba projekta imata tudi podporo Slovenskega filmskega centra.
Med 7 projektov ki so bili izbrani za Cinelink Drama je tudi slovenski Verižna reakcija, pod katerega se podpisujejo Grega Švabič, Mirta Švabič in Jaka Šuligoj, ki je tudi režiser. Producent je Peter Perunovič iz E75.
Del strokovnega programa je tudi Talents Sarajevo, v katerega sta se med 632 prijavljenimi uvrstila režiser Matic Štamcar in igralka Suzana Krevh.
