Dvajset let kratkih filmov, ki jih je videl svet
kjer so obletnico obeležili tudi s projekcijo filma Ko zorijo jagode, režiserja Rajka Ranfla iz leta 1978. Praznovanje se je 19. junija nadaljevalo tudi z organizacijo prvega Filmskega dneva, ko so na Muzejski ploščadi Metelkova zasijale podobe Ljubljane, ki so ostale zabeležene v zgodovini slovenskega filma. Razstava z naslovom Podoba mesta, podoba filma, podoba v srcu je na ogled samo še do konca avgusta.
Med 24. in 28. avgustom bo kinotečno dvorano in Letni kino Slovenske kinoteke preplavila kratkometražna produkcija domačih in tujih avtorjev. Festival kratkih Kraken nastaja v organizaciji Društva za uveljavljanje kratkega filma Kraken, ki se je s prvo edicijo festivala pridružilo praznovanju dvajsetletnice. Na otvoritvi festivala v ponedeljek, 24. avgusta ob 18:30 in v torek, 25. avgusta ob isti uri bo v dvorani Slovenske kinoteke na sporedu retrospektiva slovenskih kratkih filmov zadnjih dvajsetih let.
Ključ za izbor predvajanih filmov je bila njihova uspešnost na mednarodnih festivalih. Čeprav so v teh letih bili uspešni tudi filmi iz produkcije AGRFT (Akademije za gledališče, radio film in televizijo) v Ljubljani bodo tokrat prikazani samo filmi iz t.im. profesionalne produkcije. Izbor AGRFT filmov si prav gotovo zasluži daljši zgodovinski prerez na naslednji ediciji.
Med kratkimi filmi so v prvi desetletki največje uspehe doživeli igrani filmi. Prvi med njimi je film Atorzija (2002) Stefana Arsenijevića, ki je leta 2003 na festivalu v Berlinu dobil zlatega medveda, isto leto tudi nagrado Prix UIP za najboljši kratki film s strani Evropske filmske akademije. Film je prejel tudi nominacijo za oskarja za kratki film.
Leta 2000 je bil film Hop, Skip & Jump Srdjana Vuletića na festivalu v Berlinu nagrajen za najboljši kratki film sekcije Panorama.
Uspešen prodor slovenskih kratkih filmov v svet je leta 1997 začel Sašo Podgoršek s plesnim filmom Vrtoglavi ptič, že naslednje leto pa ga je nadaljevala Maja Weiss s filmom Adrian, ki je bil nagrajen v Chicagu, Creteillu in Sarajevu.
V tekmovalne programe velikih festivalov se je uvrstilo šest (6) filmov: leta 2005 Child in time Maje Weiss na festival v Berlin, leta 1998 Balkanska ruleta Zdravka Barišiča in leta 2008 Vsak dan ni vsakdan Martina Turka na festival v Cannes, na festival v Benetka pa se je leta 2004 uvrstil Srce je kos mesa Jana Cvitkoviča, leta 2008 Every Breath You Take Igorja Šterka, leta 2009 To je zemlja, brat moj Jana Cvitkoviča.
Veliko festivalske kilometrine sta nabrala tudi Kratka himna domovini (1999) Borisa Palčiča, Steklarski Blues (2002) Petra Bratza, Vem Jana Cvitkoviča, ki je prejel posebno nagrado žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2008.
Druga desetletka je prinesla razcvet animacije, ki jo je napovedal film Bizgeci: Češnje Grega Mastnaka (2003), ki se je leta 2004 uvrstil v program filmov za otroke na festivalu v Berlinu. Pred njim je zelo veliko festivalov prepotovalo Križišče (1998) Francija Slaka in Miloša Radosavljevića. Leta 2009 je na kvaliteto slovenske animacije ponovno opozoril film Čikorija en' kafe (2009) Dušana Kastelica, ki je bil prikazan na številnih festivalih in prejel trinajst nagrad. Velik uspeh pa je v letih 2013/14 prinesel kratki animirani film Boles, veliki miljenec festivalskega občinstva, ki je režiserki Špeli Čadež od premiere na festivalu animiranega filma v Annecyju (junij 2013) prinesel okoli petdeset nagrad in je tudi prvi slovenski animirani film, ki se je uvrstil med 5 nominirancev za pan-evropsko nagrado Cartoon d'Or 2014.
Praznovanje dvajsetletnice delovanje se bo doma nadaljevalo v mesecu oktobru, ko se bo filmski praznik pridružili sedemdesetletnici osvoboditve od okupatorjev. Prvič bo na ogled postavljena restavrirana in digitalizirana verzija filma Sedmina, tretjega celovečernega filma mojstra filmske slike Matjaža Klopčiča iz leta 1969.
Več na:
Povezane novice
